Dan je bil dolg, naporen, nič v primerjavi z dnevi, ko sem z njo. Včeraj je odšla, s svojimi domačimi, k očetovi materi praznovat božič. Pogrešam jo, grozno se počutim, saj ne zaradi drugaga, ampak občutki, da je skoraj tisoč kilometrov proč od mene so neprijetni. Ves dan se mi vrti okoli telefonskega klica, ko bom slišal njen angelski glas. Petek, ko si bova končno padla v objem, se mi zdi neskončno daleč. Toda, saj bo prišel in ko bom enkrat v njenem objemu, se mi bo teh nekaj dni zdelo kot sekunde, kajti moje življenje se piše z njo in jaz živim zanjo, ostalo ni pomembno. Moj cilj je, da jo osrečujem, varujem in skrbim zanjo, kajti vem, da je to tudi njen cilj zame. Z njo sem najsrečnejši človek na svetu. Ljubim jo!!!
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar