Danes se je na naslovnici Žurnala pojavil zgoraj omenjeni naslov, sledil pa mu je podnaslov: Vsebina je državljanom popolna neznanka. Je to res? Že mesece je znano, da bo Slovenija od januarja dalje predsedovala Evropski uniji v okviru programa trojnega predstavništva Nemčije, Portugalske in Slovenije. Pred skoraj tremi tedni smo na fakulteti gostili evropskega ministra Günterja Gloserja, ki nam je takrat povedal sledeče:
Pogodba o reformi ustanov bo podpisana nekje sredi decembra v Lizboni, Vključevala bo proces od deklaracije leta 2000 do današnjih dni. Pripravila jo je medvladna konferenca, na kateri so vse države članice izrazile strinjanje s pooblastili sprejetimi tekom junijskega vrha sestanka. Pogodba o reformi ohranja elemente konstitucionalne pogodbe, kljub temu, da je prišlo do določenih sprememb, odkar je tudi Portugalska dobila predsedstvo. Minister Günter Gloser meni, da bo Evropska Unija požela tri sadove te reforme in sicer, da bo bolj demokratična, transparentna in učinkovita. Povečala naj bi se tudi vloga evropskega parlamenta in velik pomen bo postavljen tudi zaščiti človekovih pravic. Poleg tega se pričakuje, da bo Dovolilna listina temeljnih pravic postala legalno vezana. Tudi delitev med EU in EC naj bi se razblinila, saj bo prišlo do porazdelitve moči med vse članice EU. Reforma se tiče tudi energije in energetskih virov, oziroma odgovornosti EU za preskrbo in upravljanje z njimi. Energetski plan, ki je bil privzet marca 2007, v času, ko je predsedovala Nemčija, predstavlja veliko možnosti, za dosego uspeha na tem področju, vendar v njem ostaja še veliko odprtih vprašanj. Eno izmed njih je glede Nemčije same, ki dvomi v potrebo po ločitvi lastništva energijske dobave in produkcije. Jasno pa ostaja dejstvo, da bo odvisnost od notranjega energetskega trga prinesla koristi vsem stranem, saj bodo energetska omrežja, ki bodo povezovala Evropo širom in počez zagotavljala varnost preskrbe z energijo. Evropa mora tudi imeti zavarovanje pri dobaviteljih. V nekaterih primerih so države članice odvisne od samo enega dobavitelja in če ta zaradi kakršnihkoli vzrokov prekine z dobavo, se ta država znajde v krizi. Zato je potrebno, da se pred tem zavarujemo tako, da oskrbo razdelimo med več dobaviteljev in da z njimi sklenemo in gojimo tesen, stabilen odnos. V Evropski Uniji sicer imamo svoje zaloge energije in energetskih virov, toda glavno vlogo imajo naši vzhodni sosedje Rusi, ki so strateški partner, Ukrajina, ki je tranzitna država ter Kavkaz, za katerega se s svojo strategijo ogrevajo Azijci.
Iz problema energije, nas je minister popeljal še k problemu podnebja oziroma klime. Povedal nam je, da ima Evropska Unija že pripravljene rešitve in načrte za njuno zaščito. Glede zunanje politike, EU pozive vse ostale vključene v klimatsko politiko ( ZDA, Kitajska, Indija), da se skupaj spoprimejo s tem izzivom. Vendar mora EU vzdrževati tudi koherentno in učinkujočo domačo klimatsko politiko. EU proizvede 15% svetovnega deleža onesnaževanja z ogljikovim dioksidom. V času predsedovanja Nemčije je bila EU na visoki stopnji plana zmanjševanja emisij toplogrednega plina za vsaj 20% od leta 1990 pa do 2020. Če bi se tudi države orientirale po tem vzorcu, bi uspelo zmanjšanje tudi do 30%. Dosego tega cilja je ponovno obudila Portugalska in sedaj je na Sloveniji, da ga bo nadaljevala.
Kot zadnja stvar je bila omenjena še povečevalna politika, oziroma politika razširitve. Zvedeli smo, da se s širjenjem EU veča standard, tukaj lahko posebej profitirajo revnejše države. Povečuje se stabilnost, varnost, preprečujejo se konflikti, odpirajo se neštete življenjske možnosti in zavaruje se vitalen transport ter poti energijske oskrbe.
Torej, ali je res vsebina popolna neznanka? Ni, toda človeku ne more biti vedno vse servirano pred nos, če hoče kaj izvedeti in si razširiti obzorja mora tudi sam kaj kje poiskati in se pozanimati, ne pa da samo čaka, da mu bodo vsi vse razložili.
Ni komentarjev:
Objavite komentar