sreda, 5. december 2007

Dve uri za 50 centov!?

Nedelja, ura je 23.00. Z Nikolino se vračava iz Xpanda, presunjena nad Beowulfom, 3D filmom, ki sva si ga ogledala. Pogled čez cesto, množica ljudi, fotografi, Lamborghini pred Rollbarom in ogromen plakat z naslovom 50 Cent party & G-Unit, Warm-up: DJ Spykee.

Neverjetno ej, 50 Cent v Sloveniji, kdo bi si mislil. Človeka pač prevzame nekakšna evforija, ko nekdo, ki je svetovno znan obišče našo malo deželico. In tako sva se odločila počakati še midva, da si ogledava v živo človeka, ki je za nekatere pravi bog. Ja no, najine izkušnje so mu izbrisale vso božanskost. Dve ledeni uri čakanja, vmesne obljube, da ravnokar prihaja, slaba organizacija, dolgočasen Warm-up DJ z bolanimi in že zdavnaj preživelimi forami in še in še bi lahko našteval. Okoli enih zjutraj limuzine končno prilezejo, odprejo se vrata in ven stopijo člani G-Unita. Kje je 50 Cent, se sliši misli ljudi. Le ta pa se je do zadnjega trenutka skrival v kombiju, nato pa obdan s parimi gorilami, ki so zakrile pogled nanj, ter člani G-Unita napravil nekaj korakov po rdeči preprogi in že izginil v notranjost Rollbara. Kaj pa vem, mogoče ni navajen tako mrzlega podnebja in ga je zeblo v rit, ki si jo je zato grel v kombiju in nato s stiskanjem med svojimi ljudmi, ali pa ljudje zunaj nismo bili vredni enega pogleda nanj, navkljub uram zmrzovanja in dolgočasenja, ker pač nismo plačali pogleda nanj? Smilijo se mi ljudje, ki so bili znotraj, saj od 21.00 pa do 01.00 pomeni štiri ure warm-up-a in v tem času nastopi že cold-down. Da ne omenjam dejstva, da se je 50 Cent prišel samo pokazat in niso bili vredni več kot par odrapanih verzov. Že tako izkrivljeno podobo popači še članek v časopisu, v katerem je napisano, kaj vse zahteva za nastop v Zagrebu. Tako torej, dve uri čakanja zaman, dve uri, ki bi jih lahko z Nikolino drugače preživela, veliko boljše, kot pa da od njiju ne odneseš niti 50 centov.

Ni komentarjev: