nedelja, 4. maj 2008

Ali imamo svobodno izbiro?

Recimo, da imam pred seboj jabolko, ananas in kivi. Svobodno se moram odločiti, katero sadje bi jedel, oziroma, moje hotenje po določenem sadju mora biti svobodno, da se potemtakem za to sadje tudi odločim. Vendar še tako vsakdanja stvar, kot je ta, lahko v sebi skriva cel kup uprašanj v zvezi s svobodo, svobodno voljo in svobodno izbiro. Sprva vzemimo, da ne jem tropskega sadja, ker mi le to preprosto ni všeč. Temu sledi, da iz izbora odpadeta ananas in kivi. Ostane mi le jabolko, le ena možnost za izbiro. Vendar kakšna izbira naj bi to bila, če pa mi je bilo že vnaprej določeno, da kaj drugega ne bom mogel izbrati in tako se takoj znajdem v okviru determinizma. V tem primeru je to, da mi tropsko sadje ni všeč tisti dejavnik, ki mu je svobodna volja podrejena. Tukaj tako pridemo do spornega primera, saj kako naj bo nekaj svobodno, če pa je nečemu podrejeno. Moj odgovor je ta, da mi pojem svobode smatramo tako, kot je definiran znotraj lastne kulture. S tega stališča je potemtakem lahko govoriti, da sem imel svobodno voljo pri izbiri, vendar pa je abstrakten pomen svobode, ki si ga človek lahko le skuša predstavljati čisto nekaj drugega, nekaj brez omejitev in podrejenosti.